Pečine ob jezeru

Dva metra, en meter, pol metra, trideset centimetrov, deset centimetrov, en centimeter. Evelyn se je ustavila. Globoko pod njo se je ob skale zaganjala zelenkasta voda šolskega jezera. Kot začarana jo je opazovala. Še en majhen korak in lahko bi se je dotaknila. Po več sekundnem padanju. Evelyn je prhnila in se umaknila od roba. Ta dan ni bila ravno dobre volje in takrat, ko ni bila najbolj dobre volje je potrebovala nekoga nad komer se bo lahko znesla. Najboljši kraj za iskanje tega nekoga pa je gotovo park. Najbolje, da se spravim tja, je pomislila in že naredila korak proti svojemu cilju, ko jo je zagledala. Vitka postava, rjavi lasje. Ne ravno žrtev po njenem okusu, ampak za zdaj bo zadostovala. Sama pri sebi se je nasmehnila in stopila nazaj k robu. Zdaj ji je ostalo samo še čakanje...