Prostor časa

Sasha se je iz beauxbatonske kočije odpravila šele proti večeru, saj je večino popoldneva preživela v plesni dvorani. Rada je trenirala balet, kajti majhni Rus, ki je bil njihov trener in je prišel tudi na Bradavičarko, je bil njen rojak in več ur je plesala in poslušala njegove ukaze v ruščini, potem pa sta se še kakšne pol ure pogovarjala o njuni domovini. Ko je končno zapustila plesno dvorano pa ji je padlo na pamet, da bi mogoče lahko malo raziskala šolo, ki je to leto gostila Trišolski turnir, razlog da so se znašli v Angliji. Saj večina stvari tu ji je bila všeč, le vreme ji ni bilo ravno po godu, v Franciji, kjer se je nahajala njihova šola, je bilo večino časa sončno in toplo, temu so bile sicer prilagojene tudi njihove uniforme, a je imela Sasha tako ali tako v Franciji tudi obleke za Rusijo, in nekatere je tu s pridom uporabljala, da se je zaščitila pred dežjem. Saj mrzlo pa ni bilo. Hodila je po parku, kjer se je počasi že mračilo, in vstopila čez velika vrata v grad.
Noge so jo kar same vodile in samo upala je lahko, da se ne bo izgubila. Kot se je lahko doma pozanimala, je ugotovila, da je najboljše naleteti na vse razen Spolzgadovce, kajti ti naj bi bili najbolj problematični od vseh domov. V tem trenutku je bila vesela, da je v Franciji prebrala Zgodovino Bradavičarke. Povzpela se je po stopnišču enega od stolpov in se naenkrat znašla pred mehanizmom ogromne ure ter pogledom na cel šolski park. V tem prostoru je bilo tiho, zato se je naslonila na ogrado in gledala park.

((sorry, ni ravno nekej naboljš))

Destiny se je med prosto uro odpravila v Severni stolp, saj je vedela, da tukaj nikogar ne bo našla. Po zavitem stopnišču se je odpravila v Prostor časa. Ravno ga je hotela odkleniti, ko je ugotovila, da je nekdo to naredil že pred njo. Palico je dvignila v pripravljenost in počasi odprla hrastova vrata. Na drugem koncu ob velikem mehanizmu je stala deklica in se razgledovala naokoli. Des je ni hotela prestrašiti, zato je prijazno rekla:"Pozdravljena. Nimaš pouka?" Šele, ko se je punca obrnila, se je Des nekako zazdelo, da ne prihaja iz Anglije oz. Bradavičarke. "Najbrž si iz Beauxbatonsa, kajne?" je prijazno dodala Destiny in stopila k njej.

((čist fajn si napisala. ta forum je tukaj ravno zato, da se lahko naučijo pisat fajne zgodbe. ))

Nekaj časa je tako gledala čez ograjo, ko je zaslišala korake in se obrnila. ''Ne, nimam pouka. Saj tako ali tako nimamo veliko pouka sedaj ko smo tu.'' je dejala. Glede na vprašanja je takoj pomislila, da govori s profesorico in jasno ji je bilo, da je profesorica na Bradavičarki. ''Da, iz Beauxbatonsa sem. Zato sem se odločila, da malo raziščem vašo šolo. Brati o njej je popolnoma drugače, kot pa hoditi po njej. Sicer se ne more primerjati z našim gradom a deluje bolj domače. Prijetnejše. No, pa veličastno na nek samosvoj način. Samo ne tega omenjati Madam Maxine ali pa kakšni od mojih sošolk.'' je takoj dodala. Raje si ni zamišljala kako bi se norčevale iz njenih besed, ko pa se jih je večina skoraj ves čas pritoževala kako preveč preprost je ta grad in bi najraje kar odšle domov. Madam Maxine pa tudi ne bi bila najbolj navdušena, če bi slišala da ima njena učenka raje konkurenčno šolo.

"Saj te razumem." je odgovorila Des in se ji nasmehnila. "No ure bo kmalu konec in bolje bo, če se kar odpravim. Saj se bova še videli pri urokih. Ravnatelj mi je letos naročil, naj vas pripravim na Trišolski turnir, tako da bo kar zanimivo." Še enkrat se ji je nasmehnila, nato pa se je Des odpravila po zavitem stopnišču in vse do svojega kabineta.